top of page

Ob mednarodnem dnevu jezikov, 26.9.2020:

Mar je res pomembno, kdo vas poučuje tuji jezik? Učitelj, predavatelj, komunikacijski trener, strokovnjak in še kdo …

Sodobna didaktika in metodika sta vsekakor spremenili način poučevanja tako v javnih vzgojno-izobraževalnih kot tudi v zasebnih izobraževalnih zavodih in podjetjih. Klasičen, tradicionalen način poučevanja, za katerega so bili značilni enosmerna komunikacija, monološki princip, pasivno sprejemanje informacij ter razvijanje spretnosti poslušanja in ponavljanja, vse bolj zamenjuje sodoben pristop, ki temelji na psihologiji jezika, kognitivni in razvojni psihologiji, sodobni didaktiki in metodiki ter na množični uporabi informacijskih tehnologij.

Temelj sodobnega poučevanja sta dvosmerna komunikacija in princip daj-dam

V sodobnem času je pri poučevanju v ospredju dvosmerna komunikacija med učiteljem in tečajnikom, ki v dialogu, aktivno in sodelovalno, spreminjata raven usvojenega znanja in spretnosti. Poučevanje deluje na principu daj-dam. Oba udeleženca v tem učnem procesu sprejemata in obdelujeta informacije, oba prejemata nova znanja in prihajata do novih spoznanj. Tečajnik usvaja nov jezik oziroma ga dobesedno pili na višjih ravneh, učitelj pa neprestano prejema informacije in izkušnje, s katerimi se tečajnik srečuje vsakodnevno na zasebni ali poslovni ravni. In če jih učitelj zna pravilno uporabiti, se še lažje prilagodi svojemu tečajniku, sam pa prejme koristne strokovne informacije, ki jih lahko učinkovito uporabi v svojem življenju.

Različni izrazi – različni pristopi k poučevanju?

Sodoben trg je preplavljen z različnimi učitelji, predavatelji, komunikacijskimi trenerji, takšnimi in drugačnimi strokovnjaki. Zato se lahko upravičeno vprašamo, ali je pri tem res pomembno, kako se ta „učitelj“ poimenuje? Ali gre zgolj za marketinško potezo, da se pridobi več strank, ker izraz „komunikacijski trener“ zveni bolj privlačno? Ali pa „komunikacijski trener“ res drugače, uspešnejše, učinkovitejše, uporabniku bolj prijazno poučuje kot „učitelj“?

Osnovnošolski učitelj – nočna mora vsakega učenca ali ustvarjalni in učinkoviti trener?

Pa začnimo z opredelitvijo „učitelja“. Slovenski šolski sistem se je v zadnjih desetletjih precej spremenil. Kljub svojim zakonodajnim in organizacijskim luknjam –na bolje … Še posebej se to odraža v prvi triadi OŠ, kjer se vsebine in metode v učnem načrtu dejansko prilagajajo razvojnim specifikam majhnih otrok in v ospredje postavljajo sodelovanje med učiteljem in učencem oziroma med učencem in drugimi otroki v razredu, poudarjajo ustvarjalnejše pristope k podajanju snovi, usmerjajo otroke k prvim korakom v znanost in logično razmišljanje, reševanje problemov, eksperimentiranje, ter uporabo informacijskih tehnologij. In če učitelja razrednega pouka pri tem odlikuje še karizmatična in topla osebnost, ki zna otroke tako motivirati kot obvladati, gre za zmagovalno kombinacijo.

Pika na i k temu pristopu in takšni osebnosti pa je, če ima otrok dobesedno še tako veliko „srečo“, da pristane v majhnem razredu, ki šteje vsega skupaj 15 otrok. Ja, tudi to se v slovenskem šolskem sistemu občasno pojavi. Kar lahko potrdim iz lastne izkušnje. Moj osemletnik prihaja iz šole zadovoljen in povsem nefrustriran zaradi šolskega vsakdana, z obilico znanja ter še več radovednosti in želje po novih spoznanjih in druženju z drugimi otroki. In v takem primeru domače delo, ki ga ni veliko, a je domiselno zastavljeno in zelo ciljno usmerjeno, postane del neprisiljene rutine. Znanje pa postane vrednota, orodje za reševanje problemov in zagotovo ne nekaj, kar dolgočasi in krajša igro.

Žal pa to ne velja vedno za pouk na predmetni stopnji. Še vedno in vseprevečkrat se najdejo učitelji, ki zaradi pomanjkanja izkušenj in pedagoškega erosa, brez želje po spoznavanju svojih učencev tako na ravni njihove osebnosti kot tudi na ravni zmožnosti usvajanja znanj, ter zaradi prenatrpanega in nesmiselnega obsega učnih vsebin pri marsikaterem predmetu poučujejo raje frontalno. Ja, v veliki skupini razigranih pubertetnikov, večinoma precej nezainteresiranih za njegov predmet, je za učitelja veliko lažje brezosebno odpredavati snov, se ne ukvarjati z vsakim posameznikom posebej, se ne posluževati na videz zakomplicirane tehnike ter vzdrževati zgolj avtoritaren in frontalni pristop … In ravno tak didaktčni pristop odrasli povezujemo z “zateženo” in dolgočasno šolo. In se ne udeležujemo takšnih in drugačnih izobraževanj, tudi tečajev jezikov. Ker smo opremljeni z vse preveč predsodkov okoli »učiteljev« in njihovega dela.

V sodobnem kapitalizmu je treba očarati stranke ter jih na ustvarjalen, zabaven in učinkovit način pripeljati do želenega cilja

A v zasebnih zavodih in podjetjih se pojavlja vedno več učiteljev, ki svoj posel obvladajo in ki jim je še kako mar za svoje tečajnike. Res je, delno zato ker našim življenjem vlada sodobni kapitalizem – če stranke ne očaraš, je ne pridobiš na svojo stran, je ne spoznaš do obisti in je ne pripelješ do želenega cilja, jo pač zelo hitro izgubiš. In z njo še pešcico drugih potencialnih strank. Delno pa zato, ker še vedno obstajamo učitelji, ki v svoj posel vložimo vse svoje znanje, izkušnje in predvsem dušo. Takšni, ki se želimo povsem distancirati od klasičnega učitelja iz OŠ ali SŠ. In smo se že zato preimenovali iz učitelja v komunikacijskega trenerja, strokovnjaka itd. Ker bi radi v svojih potencialnih strankah vzbudli zaupanje, da znamo z ljudmi in ne samo s svojo stroko.

Dovolite mi, da zaključim še malo drugače. Navsezadnje pa je povsem vseeno, kako se učitelj jezika poimenuje! Do uspešnega prenosa znanja med učiteljem in tečajnikom pride zgolj, če med njima že v osnovi vzkali zaupanje, povezanost, sorodnost, razumevanje. In sodobne metode poučevanja na takšni osnovi le še pridobijo na svoji vrednosti. Sodobni učitelji ali komunikacijski trenerji ali kakorkoli se že imenujemo ne ponujamo zgolj svojih storitev poučevanja, ampak „prodajamo“ samega sebe, svojo osebnost, združeno s strokovnim znanjem in izkušnjami. Mi sami smo produkt na trgu, ki ga sestavljajo naše znanje, metode, izkušnje, naša pripravljenost, da se ves čas tudi sami izpopolnjujemo, naša osebnost in karizma, naša energija, ki jo prenašamo na tečajnika, da ta lažje, hitreje in učinkoviteje pride do cilja.

Bo držalo?

#tuji jeziki #Blanka Borin Buljan #mednarodni dan jezikov 2020

bottom of page